VSEBINSKA ZASNOVA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE

Preden se dotaknemo osnovnih postulatov na katerih je bila grajena strategija vizualizacije kot del simboinega identitetnega sistema Ormoške zdravstvene organizacije, je potrebno opozoriti na nekaj dejstev, ki so botrovala snovanju in nastanku celostne vizualne podobe Zdravstvenega doma Ormož.

1. Tri osnovne sestavine, ki pritičejo sleherni organlzaciji je možno umestiti v nekakšen referenčni trikotnik,to pa so:

- realna identiteta organizacije

- imidž oziroma predstava osebe ali javnosti o organizaciji in

- simbolni identitetni sistem, ki je realna identiteta organizacije, prevedena na simbolno raven, kot so verbalni in grafični simboli, črkopisi, barve in ostale likovne strukture, razporejene po površinah komunikacijskih sredstev.

Realna identiteta organizacje je to, kar organizacija je: njena zgodovina in razvoj, stavbe, stroji, naprave in vozila, zaposleni z vsemi svojimi kompetentnostmi, na č inom organiziranosti in vodenja, prav tako tudi vedenje znotraj in zunaj organizacije, delovni postopki in rituali. V realno identiteto organizacije sodijo tudi izdelki oziroma storitve ali ideje, ki jih organizacija uresni- čuje s svojimi tehnološkimi in psihološkimi vrednostmi vred . .

imidž je, kot smo že dejali, predstava osebe ali javnosti ali samo dela javnostl o nekem objektu ali subjektu, je vtis, ki ga na osnovi sprejetih signalov hote ali nehote oblikuje njegov prejemnik. Je tudi pojem, ki obsega vse, kar se o neki organizaciji misli, ob č uti, ve... Je sistem slik oblikovan skozi vedenje subjekta in izoblikovan iz ob č utkov, mišijenj, želja in idealov, asociacij... Je tudi odraz zavestnih in podzavestnih stanj posameznikov, v katerih nastaja. Zato je imidž dinamičen pojem, ki se vzdržuje in spreminja... Imidž organizacije nastaja predvsem z informacijskimi dražljaji, ki so produkt neposrednega stika posameznika z elementi realne identitete organizacije aii pa na podlagi informacij, ki so posredovane s pomočjo formalnih in neformalnih informacijskih kanalov.

S simbolnim identitetnim sistemom se zaključuje referenčni trikotnik, ki ga opisujemo. Odnos med realno identiteto organizacije in njeno simbolizirano sliko - simbolno identiteto je resničen, če smo snovalci simbolnega identitetnega sistema uspeli v znake, barve in v ostale likovne strukture postaviti zrcalo reailni identiteti organizacije... In ne nazadnje: simbolni identitetni sistem na posreden način predstavlja organizacijo, ustvarja o njej impresijo, mnenje, imidž , ne da bi bili v neposrednem stiku z elementi njene realne identitete. Govori o njej ne da bi jo videli, slišali, otipali ali kako drugače zaznali njeno realnost...

To so osnovna izhodišča na podlagi katerih so dobro leto in pol potekali razgovori, študije, izdelane so bile številne skice in osnutki, ki so jim botrovale sugestije s strani naročnika kot tudi izvajalca CGP (celostne grafične podobe).

Produkt takšnih strateških izhodišč je slikovni in besedni znak, ki išče pomensko podstat na dva načina:

- prvi je kraj iz katerega izhaja organizacija (zdravstveni dom), kar posredno pomeni: zgodovino, tradicijo
(le-to zdravstvo vsekakor ima), lokalni značaj in pripadnost mestu Ormož ter njegovi bližnji okolici.

- drugi pomenski sklop je zdravstvo oziroma realna identiteta organizacije, ki zaradi širokega spektra svojih dejavnosti ne ponuja bazične identifikacijske točke kot npr.: rdeči križ , kelih s kačo, nujna medicinska pomoč etc... to so le parcialni simboli dejavnosti, ki so poleg ostalega le del neke večje in bolj splošne organizacijske sheme. Zaradi tega se je ustalilo stališče, da siikovni del znaka podkrepimo še z besednim delom, celoto pa povežemo s simbolnim atributom - barvo. Znak je tako stilizacija dveh elementov: obrambnega stolpa, sonca in lune iz Ormoškega grba, stilizirane kratice ZD in napisa
"ZDRAVSTVENI DOM ORMO Ž ". Stilizirani grb in kratica ZD sta med seboj prepletena in neločljivo povezana v celoto, na različnih komunikacijskih nosilcih pa ga je moč uporabijati bodisi samostojno, bodisi s pripadajočim tekstom. Vse skupaj povezuje modra barva.ki je po klasifikaciji psihologije barv:
najgloblja, najčistejša, najhladnejša in najbolj nesnovna medbarvami. Predmetom olajša oblike, jih odpira in razdira. Zavedna misel se v modri prepušča nezavedni. Modro je neustrašno, brezbrižno, z željo po čistosti nadzemskega in nesmrtnega. Modra barva je osvoboditev. Pozitivne asociacije: poduhovljenost, ženskost, konzervatizem, pobožnost, pravica, racionalnost, pasivizem, mir, zadovoljstvo, higiena...
Pogovorno: modra kri (plemenitost), moder (pameten)... Fizični učinki: hlad, pomiritev, počitek...

Zlatko GNEZDA